Naše lastne izkušnje in spoznanja imajo največjo moč, ko želimo stranki predstaviti naš produkt ali storitev. Ljudje bolj zaupamo tistim, ki jih poznamo ali pa vsaj nekaj vemo o njih.
»Pripovedovanje zgodb je veščina komuniciranja, kjer z besedami, načinom govora in telesnimi gibi, prenašamo podobe iz zgodb določeni skupini poslušalcev. Glavni cilj pripovedovanja zgodb je, da si ciljne skupine čim bolj živo predstavljajo dogajanje in si s svojimi predstavami so-ustvarijo slišano doživetje.«
(Storytelling Association, 1997).
Z zgodbami lahko takšno zaupanje dosežemo hitreje, kot pa če samo navajamo podatke zakaj je naš produkt ali storitev tisto, kar si naša stranka želi.
Zgodbe se dotaknejo čustvenega dela naših možganov.
Glede na to, da smo ljudje v različnih fazah v življenju in iščemo različne odgovore, moramo najprej zelo dobro poznati našo idealno stranko, da lahko ugotovimo kakšna zgodba, bi bila za naše stranke najbolj primerna.
Samo navajanje podatkov zadovolji analitične dele naših možganov, če pa se z našimi strankami povežemo skozi zgodbo, ta aktivira tudi ostale dele naših možganov. V bistvu možgani doživijo dogodke zgodbe, zato si zgodbo zapomnimo, podatke pa pozabimo.
Naše stranke vedno zanimajo izkušnje nekoga drugega, s katerim se lahko povežejo. Nekaj zelo osebnega se pojavi v poslušalcu, ko »deli« pripovedovalčevo zgodbo. Pojavijo se notranji občutki, ker je poslušalec doživel podobna čustva v enakih okoliščinah. In takrat se zgradi čustvena povezava.
Ko informacije izhajajo iz zgodbe in ne le iz dejstev, se vklopi večji del naših možganov. Zakaj? Zato ker se nevronska aktivnost poveča kar za 5-krat.
Znanstveni pregovor pravi: »Nevroni, ki žarijo hkrati se povežejo.« Več kot je povezav, več imamo možnosti, da si možgani zapomnijo situacijo, ki se je zgodila.
Če poslušamo zgodbo, si predstavljamo njene okoliščine, razmišljamo o počutju vpletenih oseb, posledicah dogajanja. Ker je to kompleksen proces, je aktiviran večji del možganov. Naši možgani ob poslušanju ali prebiranju zgodbe sintetizirajo kemikalijo oksitocin. Le ta nam pošlje signale, ki spodbujajo skrb oziroma sočutje, to pa nam omogoča občutenje empatije. Bolj je zgodba napeta, več oksitocina se sprošča.
Že na dnevni ravni si razne situacije predstavljamo skozi zgodbe. Zato uspešna podjetja danes razumejo potrebo, po uporabi zgodbe, saj se na ta način lažje povežejo z ljudmi.
Poizkusite tudi vi v svoje predstavitve, predavanja, zapise na družabnih omrežjih, blog zapise vključiti zgodbo. Dobro pripovedovanje ali zapis zgodbe, bo od vas terjalo nekaj truda in časa, vendar vam že predhodno povem, da je vsak izmed nas vsakodnevno pripovedovalec zgodbe.
Da pa vam bo lažje, sem vam pripravila delovni zvezek z naslovom TVOJA ZGODBA. V njem je sistem po korakih, kako se na enostaven način lotite ustvarjanja zgodbe. Z velikim veseljem vam ga podarjam.
Zraven pa vam dodajam še nekaj linkov do Youtube videjev, kjer si lahko pogledate strukutro dobrih zgodb. Te so v obliki reklam, zato bodite pozorni na vsebino in notranje občutke, ki se pojavijo.
NEKAJ PRIMEROV DOBRIH ZGODB
Mojo zgodbo si lahko preberete TUKAJ :-)